petek, 14. november 2014

Rjavolaska. Dolgolaska.

Že skoraj dve leti je minilo od prve objave na mojem blogu, kjer sem zapisala, da je moj naslednji veliki projekt moja frizura. Da želim imeli fantastično lepe lase. Tako kot moja sestra. ki ne samo, da ima sama čudovite lase, ampak zna iz njih ustvariti najčudovitejše pričeske.

V teh dveh letih sem kar veliko energije (in tudi denarja) vložila v ta moj projekt. Mislim, da mi je počasi, ampak sigurno uspelo...

Že skoraj spodobna paž dolžina, zravnani lasje, lep rjav odtenek (salon medinmleko)
Na službeni modni reviji v Zagrebu, marec 2013

Barva je malo svetlejša in mi je bila zelo všeč
na morju v Šibeniku, avgust 2013

Velik kiks z barvo (o tem sem že pisala), barvanje doma je rezultiralo z rdeče-črnim odtenkom
Na službenem teambuildingu na Bledu, avgust 2013

Barva že precej boljša in za odtenek svetlejša, sem pa skoraj že dolgolaska ;)
S sodelavko Natalijo na službeni novoletni zabavi, december 2013

Rjava se spira malo preveč v rdečo, naslednji korak je še malo svetlejša
V živalskem vrtu v Nemčiji, maj 2014

Dolgo želeno barvanje Poljub sonca (salon medinmleko), pa po vseh definicijah dolgolaska
Doma, maj 2014

Barva se malo tudi izpere, ampak mi je všeč, ker izgleda naravno
Midve z Ulo na eni poletni večerji v Ljubljani, avgust 2014

Že čisto izprana barva tik pred barvanjem, pa malo utrujeni lasje
Deichmann modna revija v Zagrebu, oktober 2014

..in naslednji dan direktno od frizerja
tri rjavolaske iz marketinga na Deichmann modni reviji v Ljubljani, oktober 2014

Kljub temu, da že pol leta nimam pramenov, še vedno ostaja ombre efekt.
In takole izgleda, če se ne posušim s fenom in dam malo pene za kodre.
Danes v službi

Pa še od zadaj..

Moram se pohvalit, da mi je v zadnjih mesecih moja sestra večkrat rekla, da še nikoli nisem imela tako dobre barve in frizure. Pa tudi jaz sem zadovoljna. Zelo. Kar je precej velik uspeh za bivšo frizurno zmišljevalko. Ker zdaj končno vem, kaj mi dobro pristoji. Namreč to, da sem rjavolaska. In dolgolaska.

sobota, 7. junij 2014

Predpoletna kamuflaža

Da se na začetku malo pohvalim. Januarja sem bila na vikend seminarju s polnim imenom Vikend intenziv razstrupljanja in hujšanja s šolo priprave zdravih jedi pri Karli Klander (in to absolutno ni bila zadnja delavnica pri njej!). In se me je prijelo. Zelo. Motivacija je bila na višku, cele štiri tedne sem se ultra ohinsploh zdravo prehranjevala. Predvsem presno. Super sem se počutila in zelo opazno shujšala. Kakšen fantastičen občutek, ko lahko navlečeš nase najbolj ozke kavbojke in so ti vsa oblačila nekako bolj prav…

A nobena dobra stvar ne traja večno. Moja pridnost je začela pešati takoj po službeni poti na Dunaj, kjer smo zelo dobro jedli in (veliko) pili. In sladkarije nesramnice so kar naprej in vedno bolj zahtevale, da jih jem!

Na marketing meetingu (Dunaj, februar 2014)
oblekica LadyLike Design

In tako sem se počasi, a vztrajno, začela… hmm... debeliti. Ja, to je res prava beseda, saj je prišlo nesramno in zahrbtno. Spoznanje namreč, da v v najljubših ozkih kavbojkah izgledam kot povita šunka in da je skoraj misija nemogoče najti majico, ki ponosno ne razkazuje mojih mafinčkov okoli trebuha. Ko smo se točno pred tednom dni vrnili z enotedenskega dopusta na Nizozemskem (kjer smo še posebej dobro in veliko jedli), je tehtnica pokazala, da sem v slabih štirih mesecih pridelala dobrih 7 kg! Groza! Rdeči alarm! To je šlo res čez vse meje in se res ne počutim dobro. 

Pa da se razumeva. Nisem zakompleksana. Sploh. Večinoma sem zadovoljna s sabo in poskušam izboljšati trenutno stanje ter biti realna. In realnost je, da sem (pre)okrogla. Moja idealna teža je vsaj 10 kg nižja (in da ne boš za pomislila, da pretiravam, naj povem, da sem v 1. letniku faksa imela točno 20 kg manj kot ta trenutek!) 

Ok, zdaj je, kar je. Kako naprej? Moj trenutni problem je samo prehrana (predvsem enormna količina sladkarij), kajti gibam se vsaj 5 ur tedensko. Se bom lotila tega problema v zelo zelo kratkem času. Ampak tole okroglo obdobje je treba nekako prebroditi, preden pridejo spet malo bolj vitki časi.

Zato sem skovala načrt. Te moje kilograme moram nekako zakamuflirati. Se vsak dan potruditi in se (vsaj približno) lepo/barvito/zabavno obleči in se malo bolj kot običajno poigrati s pričesko in ličili, da mogoče nihče ne bo opazil, da me je (precej) več skupaj.

Pa še en izziv sem imela ravno ta teden. Meni zelo opazen narastek, termin pri frizerju pa šele v petek…

Ponedeljek: 
oblekica LadyLike Designjeans jakna Mexx, šal Desigual

Torek: 
tunika noname, legice Calzedonia, čevlji 5th Avenue Deichmann

Sreda: 
majica H&M, tetra krilo Moja moja, balerinke 5th Avenue Deichmann

Četrtek: 
majica iz šopinga v Šabcu, kavbojke C&A, salonarji 5th Avenue Deichmann

Petek: 
obleka iz šopinga v Šabcu, čevlji Tamaris

Teden je minil bolje od pričakovanega. Vse sodelavke, s katerimi sem s pogovarjala, so prijazno trdile, da se mi ne nikakor vidi, da sem se (toliko) zredila in v povprečju sem dobila vsaj dvakrat več komplimentov - tako od punc kot od fantov - kot na navaden nekamuflažni teden z vitkejšo postavo.

V petek je končno prišlo na vrsto tudi barvanje las. Mislim, da še nikoli nisem bila tako zadovoljna z barvo las in tudi s frizuro. Ena stvar manj za kamuflirat...


Barvanje Poljub sonca, salon medinmleko

Nauk te zgodbe: če se delaš, da je vse točno tako, kot mora biti, bodo tudi drugi verjeli. Tistim, ki ste opazili in bili prijazno tiho, ravno tako hvala!