Mala šola koloristike

Končno sem se spravila pisat o moji najljubši temi. Če me poznaš, potem obstaja zelo velika verjetnost, da sem ti že več kot enkrat govorila o barvah, ti naredila barvno analizo in po možnosti prepovedala nositi črno barvo.

Barve me fascinirajo, že odkar pomnim. Že kot šolarka sem rada nosila močne barve, najraje rdečo (ki je še vedno moja najljubša). Imela sem tudi razna obdobja, ko sem raje izbirala samo določene barve. Na začetku nosečnosti konec 2008 me je nekaj pičilo (hormoni, kaj pa drugega) in sem se odločila, da bom nosila samo naslednje barve: rjavo, vijolično, bordo rdečo, olivno in oranžno (no, zdaj si lahko priznam, da sem v oranžni in olivni precej grozna, rjavo pa prenesem samo v določenih nijansah). In bognedaj, da bi se v moje kombinacije prikradla črna, celo v podplatih čevljev me je motila. Svoji barvni paleti sem seveda priredila barvo las in nekako je delovalo kakšen mesec ali dva. Ampak hormoni so počasi popustili in zdrava pamet je zmagala: začela sem intenzivno raziskovat svet koloristike. Najprej sem se slikala v vseh možnih barvnih kombinacijah (ampak še vedno nisem bila sigurna, kaj mi lepše pristoji), potem sem se pa počasi oborožila s knjigami in začela pridno študirati. In počasi mi je postajalo vedno bolj jasno.

Obstaja več tipov teorij o barvnih tipih. V osemdesetih letih je bila popularna delitev na letne čase (pomlad, poletje, jesen, zima). Morda se še spomniš. A čeprav v osnovi ni bila napačna, je bila čisto premalo natančna, saj vseh ljudi ne moreš stlačiti v 4 barvne tipe.

Novejšo, bolj razdelano in zame precej logično teorijo (pardon, hipotezo - se moram natačno izražat po današnji burni razpravi z mojim možekom o tej temi) je razvilo podjetje CMB (Color Me Beautiful) leta 2006. Po njej obstaja 12 barvnih tipov (naj te ne zmoti, če boš na netu naletela na teorijo 16-ih ali 24-ih barvnih tipov - mislim, da bo tole čisto dovolj dobro).
Najprej se določi, katero od 6. dominantnih karakteristik imaš - ali si svetla/temna, kontrastna/zabrisana ali pa topla/hladna. Pa dajva malo ponoviti (ali se naučiti), kaj sploh pomenijo ti izrazi.

Svetla ali temna? To sploh ni težko. Ane?

svetla / temna (vir: www.sxc.hu)

Topla ali hladna? To je že malo težje. Najlažje si je zapomniti, da imajo tople barve notri rumeno (paradižnik), hladne pa modro (češnja). Pa še rumeno: limona je hladne, sončnica pa tople barve. Razumljivo?

topla / hladna (vir: www.sxc.hu)

Kontrastna ali zabrisana? Kontrastna je čista, jasna (živa) barva, zabrisana pa bolj medla, kot da bi ji dodala malo sive. Tole je najtežje zares razumet.

jasna, čista / zabrisana (vir: www.sxc.hu)

Tale risbica (delo Lore Alexander - njena knjiga je bila ena prvih, ki sem jih kupila o koloristiki) pa zelo lepo prikaže, kako to izgleda pri ljudeh (v tem primeru puncah):

svetla/temna                             zabrisana/kontrastna                             hladna/topla 

(vir: www.prettyyourworld.com)

Naslednji korak je sekundarna karakteristika. Če si npr. temna, si lahko ali hladna ali topla (podton). Jaz sem temna, s hladnim podtonom. 

temna (hladna /topla) 

(vir: www.prettyyourworld.com)

Barvna karta za temno in hladno

(temne, močne barve, vlečejo malo na hladno)

In na ta način naprej: svetla (hladna ali topla), zabrisana (hladna ali topla), kontrastna (hladna ali topla), hladna (zabrisana ali kontrastna), topla (zabrisana ali kontrastna). Že malo zakomplicirano? Na začetku sigurno.

Pa naj bo dovolj teorije. Želela sem malo bolj podrobno razložit, saj verjamem, da ti ni dovolj, če ti samo nekdo postavi pred dejstvo, kakšne barve naj nosiš in katerih naj se izogibaš. Fino je vedeti tudi zakaj.

Zdaj ti verjetno še ni jasno, kaj naj počneš s temi informacijami. Bistvo je v tem, da če si npr. svetla in topla, ti take barve tudi najbolje pristojijo. To pomeni, da se moraš (seveda te nihče ne sili) oblačiti v skladu s svojo koloristiko. Največjo napako delajo ženske, ki so po barvi bolj zabrisane, pa se oblačijo v najbolj žive barve, ker da jih to poživi. Napaka! V takih primerih se najprej opazi oblačilo (ali barvo las, če je tudi preveč živahna), šele potem pa osebo. In obratno - oseba, ki ima naravno močne kontraste (oči, lasje, koža), bo smešno izgledala v svetlih pastelih. 

Jaz (temna in hladna) in Tanja (zabrisana in topla)

(Ljubljana, avgust 2006)

Ula (zabrisana in hladna) in Aurora (kontrastna in topla); dve mali čudovitki!

(Portorož, avgust 2012)

Naj ti pokažem še nekaj kiksov oziroma napačne in prave barvne kombinacije:

Jaz v svetlo modrem topu in z oranžno-blond barvo las 

(Kranj, november 2008)

Spet jaz: črno-rdeča kombinacija, rjava barva las 

(Celje, oktober 2008)

Saj je jasno, da je druga kombinacija boljša? Upam. Moj dragi sicer pravi, da je vse relativno in da vsak drugače vidi, ampak se ne dam motit. Tukaj je še en primer:

Matej (oranžna majica) in jaz (pastelna majica, črna jakna)

(Ljubljana, september 2007)

Tole je veliko boljše (pomaga tudi roza modni dodatek v sredini):

Matej (modra), Ula (zabrisano roza), jaz (rdeča)

(Domžale, julij 2011)

Zdi se mi zelo pomebno, da ugotoviš, v katerih barvah izgledaš najbolje. Velja za oblačila, barve las in ličila. Mogoče imaš prirojen občutek za prave kombinacije, mogoče si boš dala narediti barvno analizo ali pa si boš kupila kakšno knjigo na to temo. Tale pisarija danes je samo mali uvod. Upam, da sem ti vsaj malo vzbudila zanimanje...